Srebrne rastne krivulje 2015

Zanima me način znanstvenega gledanja in jezika, kako reprezentirata realnost in kaj skušata postaviti kot standardizirano točko gledanja – točko, kjer je sporazumevanje mogoče in globalizirano. Srednja črta reprezentira aritmetično sredino, točke vmes pa vpoglede v realnost, ki se ne nanašajo nujno na resnico, so pa opisane kot numerično ustrezne. Napaka je določena z odklonom od sredine. Ukvarjam se s preddoločenim standardom – načinom statističnega gledanja – meritvijo, ki trikrat seže v merilno območje in dobi povprečno vrednost. Povezano je s politiko določanja standarda in se nanaša na Duchampovo delo Three standard stoppages – tri nitne enote, kjer Duchamp vzame enoto za meter.1 Za postavljanje rastnih krivulj sem uporabila svojo hipotezo o rasti bakterij v 3-mesečnem časovnem obdobju. Hipoteza služi kot neki nadomestek ideologije, ki omogoča ukalupljanje živega in njegovo umestitev v sistem, kjer je lahko nadzorovano. Izbrane so rastne krivulje DNB2 gojišča, ki se ukvarjajo s tem, kako simulirati ta odnos med živim in neživim, med mehanskim in nemehanskim, kako postaviti model rasti bakterij v določenem časovnem obdobju. Hipoteza3 kot neviden sinonim zame kot opazovalca, ki jih razporejam v prostoru. Zame, ki predpostavljam, da vem, kako razporejati, postaviti, izbrati, indeksirati, vpoklicati v življenje, mapirati. Hkrati pokazati tudi mesto opazovalca, ki nikoli ne more zaobjeti neizgovorljivega – mesta med jezikom in svetom. Živo kot sinonim za merjeno entiteto, ki jo premeščamo znotraj sistema glede na hipotezo, ki pa je na določen način realna, je bila potrjena kot statistično značilna, če gledamo z očmi empiricista, pa je le empirično ustrezna. Želim vzpostaviti sistem, ki hkrati ponazarja in problematizira sistem postavitve, hkrati pa skušam vzpostaviti sistem, kjer obstajajo točke svobode, ki niso odvisne od ideološke oznake. Temelji na statistiki, nadzoru, beleženju, po drugi strani pa ima v sebi neko nepredvidljivost. Sam sistem izhaja, hkrati pa nekako računa na sukcesijo združbe (v tem primeru bakterij), na ponovno vzpostavljanje razmerij, ta razmerja pa se stalno rušijo in na novo vzpostavljajo. Odseva razmerja moči in prikazuje boj za vidno, boj za prevlado nad točko, ki naj ne bi bila določena. Sistem, ki je v ravnotežju z okolico, je mrtev sistem – se pravi je zmeraj nekje vzpostavljeno razmerje moči – na eno ali drugo stran. Napetost in razlika med enim in drugim polom je osnova za črpanje energije (princip baterije). Napetost je pozitivna, neravnotežje, ki se vzpostavlja omogoča proizvodnjo svetlobe, energije, življenja. Vsaka od ploščic se na določen način tej indeksaciji izmika. Gledalec pa je tisti, ki to logiko lahko popolnoma pretrga, celo tako, da se predre mesto fiksacije. Nasprotje med nosilcem (klasifikacijske sheme) in >živim< obstaja v naših glavah, ki prepoznavajo neznano glede na znano, tukaj pa identifikacija spodleti. Točke, ki prikazuje sredino izmerejene vrednosti so prikazane kot točke – delci, hkrati pa kot svetloba – led dioda – valovi – saj hočem doseči dvojni značaj tam, kjer je le-ta prikazan kot en sam. Hočem pokazati, da je prisiljenost v standardizirano4 gledanje nekaj dogovorjenega, kar je le empirično adekvatno, v dejanskih poskusih ali v vsakdanjem življenju pa se standard le redko ponovi, zato se ukvarjam z odklonom od standarda in v njem iščem prostor, kamor gledalec lahko poseže in hkrati tudi spreminja samo strukturo grafa in neposredno vpliva na srednje vrednosti, ki bodo reprezentirane s subjektivnim, z odmikom od srednje vrednosti – napako. Gledalčev poseg v sistem je dojet kot tisti pogled, ki povzroči, da se val pretvori v delec in povzroči dekoherenco – sklopitev več možnih kvantnih stanj (so v superpoziciji) na eno samo – in s tem ustvarjanje ideologije, vendar vsakič drugačne – odvisne od gledalca. Hkrati pa bo gledalec s posegom v že izmerjeno strukturo preko prevodnega porcelana (ki hkrati odseva gledalca, saj gre za srebrno zrcalo) vnesel nove podatke in s tem razbil že preddoločen pogled. Porcelan je uporabljen za reprezentacijo napake krivulj različnih redčitev. Redčenje5 je bilo v eksperimentu uporabljeno kot nevtralni dejavnik, preko katerega določimo struktro združbe. V instalaciji pa različne redčitvene krivulje delujejo kot reprezentacija delov družbe, ki razslojuje ter izloča manj številne in reprezentativne. Tiste, ki jih je v združbi največ, ostanejo po več redčitvah še prisotne na ploščah. Po karakteristikah, ki smo jih določili, so to r- strategisti6 in K – strategisti7 Porcelanaste ploščice so naparjene s srebrnim zrcalom (Tollensov test8), so biosensor in naj bi prevajale signal, ki ga z dotikom uvede gledalec, s tem pa vplivale na led diode, ki predstavljajo število bakterij v časovni skali meritve treh mesecev. Za posrebritev in ustvarjanje zrcala bom uporabila srebrov nitrat (HNO3 – dušikova V. kislina) amonijak (NH3) in sladkor. Srebrov nitrat bom dobila z raztapljanjem srebrnega9 kovanca Silver Eagle.10 Z raztapljanjem v HNO3 nekako povzročim razpad simboličnega standarda, ki reprezentira ekonomsko moč zahodne družbe. Kot navajam, je postal kovanec nedostopen za nakup avgusta 2008 pred začetkom recesije. Rastne krivulje pa prikazujejo rast bakterijske združbe, preden se je ta rast ustavila in postala negativna.11 Ključ pri tem, kar postane vidno je, kakšen je bil na začetku vir energije in kakšna združba se ustvarja v povezavi s točno določenim virom energije (srebro in maščoba kot zaloga družbe ali telesa), kakšna je podlaga, na katerem se vidno kaže in kakšno merilno območje opazovanja se pri tem uporabi. 1Ki je bila določena v Parizu leta 1889. 2DNB – dilluted nutrient broth – razredčena hranilna brozga. 3Predpostavili pa smo, da so si hitreje rastoče bakterije med seboj bolj podobne, kot pa tiste, ki se na trdnem gojišču uspejo pojaviti po dveh ali treh mesecih. Se pravi, da se bodo v času projicirale nove in nove entitete. Hipoteza je uporabljena z namenom kodiranja in časovnega razvrščanja projektov, nakazujoč neke vrste evolucijo – linerno branje in umeščanje projektov in določanje njegove pozicije v sistemu. 4Če v znanstvenem članku ne uporabiš standardizirane metode ali testa, je le-ta manj objavljiv (s tem si prisiljen v nakup točno določenega testa točno določenega proizvajalca). 5Rima B. Franklin., Jay L. Garland, Carl H. Bolster, Aaron L. Mills, Impact of Dilution on Microbial Community Structure and Functional Potential: Comparison of Numerical Simulations and Batch Culture Experiments APPLIED AND ENVIRONMENTAL MICROBIOLOGY, 2001 Feb. 2001, str. 702-712 Vol. 67, Št. 2: Na koncu v najvišjih redčitvah ostanejo v združbi najbolj pogosti organizmi, ker je večja verjetnost, da se z redčenjem odstranijo tisti organizmi, ki jih je v združbi manj. 6S hitro rastjo in razgradnjo enostavnih sladkorjev (glukoze) in hitrim razmnoževanjem. So oportunisti in so bolj značilni za nestabilna okolja. 7Bi lahko opisali s počasno rastjo, številčno manj potomci in nižjo zastopanostjo v združbi, čeprav verjetno opravljajo za ekosistem pomembne procese. 8Se uporablja za ločitev aldehidov in ketonov. Srebrno zrcalo nastane le, če ni ketonov – ki so produkt (v telesu) ketoacidoze. So vrsta kisline, ki nastaja pri presnovi oziroma razgrajevanju telesne maščobe. Presnova maščob se začne, kadar v telesu ni na voljo dovolj glukoze, aldehidi pa nastanejo z oksidacijo alkoholov. Zagotavlja zalogo za preživetje, hkrati pa služi kot skladišče za strupe, ki na ta način ne škodijo telesu. file:///C:/Users/Mojca/Downloads/KineticsofSilverDissolutioninNitricAcidfrom-doi-10.3321j.issn1005-0302.2006.05.025.pdf 9Medtem ko srebro simbolizira čistost (verjetno obstaja povezava z njegovo protimikrobno aktivnostjo (Woo Kyung Jung, Hye Cheong Koo, Ki Woo Kim, Sook Shin, So Hyun Kim, Yong Ho Park, Antibacterial Activity and Mechanism of Action of the Silver Ion in Staphylococcus aureus and Escherichia coli, Applied and Environmental microbiology, 2008, str. 2171-2178 Vol. 74, Št. 7) in prevodnost (http://www.lehigh.edu/~amb4/wbi/kwardlow/conductivity.htm, prav tako simbolizira možnost, da si hkrati pokvarjen in čist (za razliko od zlata, ki je popolna kovina), saj v kontaktu s sulfidi nastanejo madeži. Navezuje se na svet korporacij in na pozicije moči. Povezan je tudi z luno http://www.britishhomeopathic.org/bha-charity/how-we-can-help/medicine-a-z/argentum-metallicum/ in ženskim principom in z mirno vodo zaradi zmožnosti odseva. 10http://www.apmex.com/category/22100/silver-american-eagles, http://en.wikipedia.org/wiki/American_Silver_Eagle: pregledano 3.2. 2015: Do leta 1964 je bila večina kovancev srebrnih. Vezava valute na zlato osnovo se je umaknila leta 1971 in s tem se je tudi srebro začelo umikati kot monetarna kovina. V 70. in 80. letih je tako ZDA ostajalo veliko srebra (od kovancev), ki so ga plasirale kot naložbene kovance. Silver eagle – ameriški naložbeni srebrnik za 1 unčo z nominalno vrednostjo 1 dolar in 99 % čistostjo. Na srebrniku je updobljena Lady Liberty zavita v ameriško zastavo, hkrati pa je na isti strani še napis In god we trust. Na drugi strani pa je orel in 13 zvezdic, ki predstavljajo prvotne kolonije. V eni nogi nosi oljčno vejico v drugi pa puščice in naj bi simboliziral predsednika ZDA, ki odloča o vojni in o miru. Kot rezultat globalne recesije je zahteva investitorjev za naložbenimi kovanci poskočila. V marcu 2008 se je prodaja teh kovancev povečala za 9 x (iz 200.000 na 1.855.000). Avgusta 2008 ni bil več na voljo za nakup. Septembra 2008 pa je izbruhnila recesija. 11Septembra 2008 – trend ekonomske stagnacije. Krivulje govorijo o času pred tem zlomom.

Test lovilec hibridov II 2015

Svetlobno zvočna instalacija Instalacija je vizualni prikaz podatkov, ki jih izračuna algoritem za določanje količine visokorizičnega HPV virusa v vzorcu s področja materničnega vratu. Svetloba in matrika slik omogočajo vstop skozi različna gledišča. Instalacija bo omogočala vstop gledalke/ca v prostor, kjer se razkrije, kako nedoločena in pogosto arbitrarna je verjetnost, da zboliš za rakom materničnega vratu. Algoritem naj bi reprezentiral “objektivno” določen pogled, za katerega se izkaže, da temelji na znanstvenem konsenzu. Med jasnimi negativnimi in pozitivnimi izvidi obstaja siva cona. Med pozitivnim izvidom in zbolevnostjo, pa polje med življenjem in smrtjo, prostor kvantne verjetnosti, ki ga medicina z orodji diagnostike in statistike ne more opisati. Stanje spominja na Schroedingerjevo mačko, kjer je mačka v obeh stanjih hkrati (živem in mrtvem), dokler s pogledom ne določimo izida. Zato bo z vstopom gledalca/ke omogočena sprepletenost in soobstajanje in hkrati spreminjanje preddoločenega izvida, kar bo reprezentirano s spremembo jakosti svetlobe in zvoka. Odločitev je posledica pogleda na svet, ki določa pravilnost samo enega diagnostičnega pogleda. Test lovilec hibridov II omogoča pogled na rezultate testa skozi algoritem. Vprašanje, ki ga zastavlja avtorica z instalacijo je povezano z biopolitiko (kdo je notri in kdo je zunaj) in kontekstom (okoliščine – politične, osebne, sistemske), tudi v povezavi s sivo cono testa (mejno področje med 0,8 RLU – relativna svetlobna enota, in 2 RLU, ki je vmes med negativnim in pozitivnim izidom) in oddaljenostjo od pogoja za zbolevnost, ki je numerično določena. Okužba z virusom HPV je pogoj za obolevnost za rakom materničnega vratu. Višja kot je količina HPV hibridov (kompleks virus HPV – sonda), večja je svetilnost in višji je zvok. Negativni izvid ima nizko svetilnost in nižji zvok oziroma frekvenco zdravja. Ti signali so vzporejeni z vizualno kuliso, sestavljeno iz slik različnih rakavih in predrakavih stopenj (od negativnih do karcinomskih). Rezultati, ki so negativni so predstavljeni kot prevrtana luknja v PVC ploščo, pozitini pa niso prevratni. Prikaz deluje kot nekakšno “sito” za celice, kjer senca ki jo meče plošča deluje kot njen negativ…, čeprav ima nekako pozitiven pomen, saj so vzorci spuščeni v življenje, ti ki so ostali na cedilu pa omogočajo prepoznavo in nadaljne zdravljenje. Plošča in njena senca, ki jo meče sestavljata celoto življenja in smrti, prav tako dodatna plošča na tej vizualni kulisi, ki ima združeni komponenti svetlobe (LED dioda ob pozitinem izidu zasveti in ima drugačno frekveno zvoka) kot negativen izid. Materiali: Arduino, elektronsko vezje, LED diode, rezultati HPV Hybride Capture II testa pridobljeni z rednim testiranjem vzorcev – slike negativnih in različnih predrakavih in rakavih sprememb.

NESKONČNA VMESNOST: INFINITE INBETWEEN 2017

NESKONČNA VMESNOST: INFINITE INBETWEEN 2017; GALERIJA KAPELICA; 2018 ; Linz Ars Eletronica

V projektu ‘Neskončna vmesnost’ avtorica problematizira vmesno polje med objektivizirano medicinsko diagnozo in anomalijami, ki se tej vsiljeni objektivnosti izmikajo. Gledalec opazuje kulturo rakavih in sopostavljenih avtoričinih celic v inkubatorjih, ki jih običajna diagnostična praksa raziskuje s standardiziranimi postopki, ki so določeni z znanstvenim jezikom. Na podlagi določenih vrednosti se poda ocena o agresivnosti rakavih celic v vzorcu pacienta ali pa v primeru avtoričinih celic analizira vzorec s pomočjo pretočnega citometra. V testnem okolju umetniškega projekta opazovanje celičnih kultur poteka intuitivno s pomočjo zvoka in usmerjenih svetlobnih žarkov, ki naredijo zaznavno nekaj, kar je sicer nemerljivo / neulovljivo. V kvantni mehaniki velja, da je meritev tista, ki ‘nekaj naredi’ objektu merjenja. V znanstvenem poskusu ‘double-split experiment’ so znanstveniki potrdili, da se atom vede drugače, če ga opazujemo. Če atom ni opazovan, se vede kot val, sicer pa kot delec. Ta kvantni paradoks poznamo tudi v kvantni biologiji, od koder Založnik črpa navdih za umetniško postavitev, v kateri obiskovalec s svojo prisotnostjo / zaznavanjem vpliva na dogajanje v celični kulturi. Roger Penrose v knjigi ‘Emperor new mind: Concerning Computers, Minds and The Laws of Physics’ (1989) predlaga, da je odločitev o kolapsu valovne funkcije, ob izvedbi meritve in sklopitvi sistema na samo eno možno stanje, povezana z zavestjo in procesi, ki so neizračunljivi, ter da so s tem povezani tudi mikrotubuli v možganih. V testnem okolju instalacije ‘Neskončna vmesnost’ je tako obiskovalec tisti, ki povzroči sklopitev ali dekoherenco iz ponujene avdiovizualne superpozicije stanj (sistem obstaja v več stanjih hkrati) na eno samo možno stanje in tako sam fiksira določen sistem. Situacija je na moč podobna tehnikam za prilagajanje pogleda kot jih poznamo iz likovnih teorij videza, kjer se anamorfotični madeži v gledalčevem recepcijskem sistemu sestavijo v smiselne podobe.

MOJCA ZALOŽNIK in GREGOR KRPIČ: MEJNA NEDOLOČENOST 2019 https://m.youtube.com/watch?v=h313SacRwlw

Zvočni inštrument Mojce Založnik in Gregorja Krpiča je zasnovan tako, da lahko celično kulturo opazujemo posredno in s tem zaznavamo submolekularne spremembe, ne da bi z meritvami posegali vanje. Skozi mikrofluidni kanal se s pomočjo zvočne pincete premika celica mišjega melanoma nad teraherčni senzor, ki deluje kot nekakšen mikroskop za posamezne celice. Zaznana celica odda svoj zvočni odtis, ki ga posebej za to sestavljen modulator signala spremeni v vibracijo, ki udarja ob viseči zvon. V inkubatorju medij s celicami mišjega melanoma s pomočjo 100 MHz črpalke pripeljemo nad teraherčni senzor. V tem trenutku lahko z zvočno pinceto, ki deluje s pomočjo zvočnega generatorja SAW (Surface Acustic Waves), premikamo celice bolj natančno. Zvočna pinceta je prekrita z litijevim niobadom, na katerega so naparjene zlate diode, med katerimi je mogoče premikati celice tako, da jih vodimo natančno čez en kvadratni milimeter. Vsakič, ko celica zdrsne nad THz senzor, se njen spekterski odtis pojača in prevede v signal s pomočjo modularnega sintetizatorja, ki pošlje informacijo v zvočniško enoto. Ta s svojo membrano namesto običajne tkanine ali papirja uporablja steno keramičnega zvona, obešenega ob inkubatorju. Z zvenenjem zvona dobi informacija o celici bolj materialen zvok, ki ni zgolj preprosta sonifikacija materiala. Poskus, da bi s tem inštrumentom vzpostavili možnost posrednega opazovanja mutiranih celic (melanom), izhaja iz metafizičnega interesa avtorjev, ki poskušata ustvariti priložnost za dojemanje življenskih procesov na subcelični ravni, kjer se spremembe dogajajo na kvantni način. Inštrument, ki je na sledi mejni nedoločenosti, mora ostati inštrument, ki omogoča zaznavanje te nedoločenosti brez merjenja – tako kot nas uči kvantna biologija, to je, da se kvantnega dogodka ne da meriti s konvencionalnimi znanstvenimi inštrumenti. Umetniški inštrument avtorjev je potemtakem naprava, ki morebitno kvantno premeno zaznava v teraherčnem, elektro-optičnem spektru, kjer se materialnost zvoka in valovanje svetlobe prevajata eden v drugega. Zvočni odtis kot vso glasbo sprejemamo pretežno emotivno, kar je morebitni način dojemanja kvantnih paradoksov. 

Dvolomnost 2020: MOJCA ZALOŽNIK, GREGOR KRPIČ: ‘Dvolomnost’

https://www.youtube.com/watch?v=mQ5WA6HzcNI

V umetniški instalaciji, ki se je razvila v samostojno umetniško-raziskovalno enoto, avtorja razvijata sistem za detekcijo celic v teraherčnem spektru in posredno opazujeta kvantno podcelično dinamiko. V ta namen so postavili zvočno pinceto za vodenje celic nad teraherčnim senzorjem in zvončasto zvočno napravo, ki oddaja zvočni odtis celice.

Delavnica IMPETUS 2023, ALUO

Dvojni pogled 

Želim ustvariti ritem bel papir – porisan z ogljem (obdelan z voskom – rjav, prozoren) in vmes steklo, steklena plošča spodaj bo nekako odsev in os, ki združuje zgornje tri pole papirja, kjer bo upodobjena različna očišča linearnosti. Papir bo povoskan, s transparentnim voskom, kot nekakšna zaščita in hkrati obdelava, ki pomaga učvrstiti papir. 

Spodaj na stekelni plošči bom uporabila tehniko jedkanja, linearne črte. 

Namen je bil postaviti predmete v prostor izometrije, kjer se stikata tako dvobežiščna perspektiva, kot pogled od zgoraj, ki je ponazorjen z jedkano izometrično mrežo na drugi strani. Stekelnih predmetov je devet in vsak je postavljen v gravirano dvobežiščno perspektivo. Nad predmeti visi bel povoskan papir, kjer se izometrija ponovi, trobežiščna perspektiva pa na drugi strani kaže na način kako iz ideje in izgube materiala – voska dobimo 3d predmet v dvodimenzionalnem prostoru – materializacija ideje.

Anatomija Beline – skupinska razstava

1. Galerija Prečna Kamnik: 9.9.2023 – 21. 10 2023

Koncept se ukvarja s sestavo porcelana in njegovim filtriranjem. Velikost delčkov porcelana, kar ga loči od glin je cca. 0,002 mm, uporabljeni filtri pa segajo od 0,001 mm do 0,0005, 0,0003 in 0,0002 mikrometra…Osnovna ideja je spoznavanje materiala, ki prehaja čez filtre velikih sit različnih velikosti, ki skozi spustijo vedno manjše delčke. Le te sem spustila na papir, hkrati pa žgala. Porcelan želim ujeti v njegovi snovnosti, hkrati pa ga redčiti, ko material izgine. Končna ideja je priti do faze, ko material izgine – nekakšna dematerializacija.  

Spodaj so porcelanaste forme nastale po vlivanju iz kalupa. Izhodni material je 10 litrov tekočega porcelana. Logika sledi zgornji, vendar sedaj ne gre za redčenje materiala do izginotja, ampak za izginevanje ulite forme. Vsaka naslednja je manjša za natanko velikost forme, ki jo od osnovnega volumna odvzame prejšnja forma. Na koncu materiala zmanjka, prav tako na koncu forme ni več.  

Želela sem doseči hkratno logiko dematerializacije materiala skozi sita z dovolj majhnim filtrom, po drugi strani pa redčenje in izginevanje forme. Gre za enak princip, kjer pa pri obeh ne moremo prikazati neskončnosti, nanjo lahko samo sklepamo iz linearne logike dematerializacije in izginevanja forme. Zaporedju v enaki linaearni logiki sledi naslednja faza. Oko zazna tudi korake vmes, naše zaznave pa neskončno in neizmerljivo in neulovljivo na katero skušam z materialom pokazati ne more dojeti, tako da ga redčim dokler ne izgine tudi najmanjši delec porcelana in formo, ki izgine, ker vedno ostane manjši del volumna za vlivanje.